skip to main |
skip to sidebar
Vsakič,
ko se zazrem v nebo vidim tvoje modre oči. Vsakič,
ko zagledam oblak začutim tvoje mehke dlani
in ko zakričim
odmev mi pove,
da te ni...
...da te ni...
Toliko poti vodi do bogastva,
Prijateljev,
Laži,
Prevar,
Resnice,
Radosti,
Hrepenenja,
Znanja,
Spominov...
Vendar še nisem našla poti, po kateri bi prišla do tebe...
Pijem kavo v Teatru in čakam na Narcisa. Komaj čakam da mu v rokd porinem knjigo Blogozija 2. Reakcija bo gotovo nepozabna :). V knjigi sta objavljeni dve moji pesmi. Končno mi je uspelo!